AGENCIJA ZA FORENZIKO, FOTOGRAFIJO IN KINEZILOGIJO

IZDELAVA PRAVILNIKA O IZVAJANJU VIDEO NADZORA

 Vzpostavitev videonadzora

Oseba javnega ali zasebnega sektorja, ki izvaja videonadzor, mora o tem objaviti obvestilo. To mora vsebovati naslednje informacije:

• da se izvaja videonadzor;naziv osebe javnega ali zasebnega sektorja, ki ga izvaja;telefonsko številko za pridobitev informacije, kje in koliko časa se shranjujejo posnetki iz videonadzornega sistema.

Oseba, ki izvaja videonadzor, mora zagotoviti,

• da je videonadzorni sistem zavarovan pred dostopom nepooblaščenih oseb.

Videonadzor v uradnih, službenih, delovnih in poslovnih prostorih je urejena posebej. Odločitev o videonadzoru v takšnih prostorih lahko sprejme le pristojni funkcionar, predstojnik ali drugi pristojni oziroma pooblaščeni posameznik osebe javnega sektorja ali osebe zasebnega sektorja.

Takšna odločitev mora biti pisna in obrazložena, zakaj se uvaja videonadzor. Pristojna oseba mora o uvedbi videonadzora obvestiti vse zaposlene, ki opravljajo delo v nadzorovanem prostoru.

Pred uvedbo videonadzora znotraj delovnih prostorov se mora delodajalec posvetovati z reprezentativnim sindikatom pri delodajalcu.

Splošni pogoji v zvezi z izvajanjem videonadzora

Po določbah 74. člena ZVOP-1 mora oseba javnega ali zasebnega sektorja, ki izvaja videonadzor, o tem objaviti obvestilo. Obvestilo mora biti vidno in razločno objavljeno na način, ki omogoča posamezniku, da se seznani z njegovim izvajanjem najkasneje, ko se nad njim začne izvajati videonadzor. Takšno obvestilo mora obvezno vsebovati naslednje informacije:

1. da se izvaja videonadzor;

2. naziv osebe javnega ali zasebnega sektorja, ki ga izvaja;

3. telefonsko številko za pridobitev informacije, kje in koliko časa se shranjujejo posnetki iz videonadzornega sistema.

Videonadzorni sistem mora biti zavarovan pred dostopom nepooblaščenih oseb.

Oseba javnega ali zasebnega sektorja, ki izvaja videonadzor, mora skladno z določbami 24. in 25. člena ZVOP-1 v svojih aktih predpisati organizacijske, tehnične in logično tehnične ukrepe za zavarovanje osebnih podatkov, ter zagotoviti zavarovanje osebnih podatkov na način iz 24. člena ZVOP-1.

Pravna ali fizična oseba, ki izvaja videonadzor, mora skladno z določbami 25. člena ZVOP-1 v notranjih aktih določiti tudi osebo, ki je odgovorna za evidenco videonadzornega sistema, ter osebe, ki lahko zaradi narave njihovega dela obdelujejo podatke v evidenci videonadzornega sistema.

Po določbah 24. člena ZVOP-1 mora pravna ali fizična oseba, ki izvaja videonadzor zagotoviti tudi evidenco, iz katere je mogoče pozneje ugotoviti, kdaj so bili posamezni osebni podatki iz evidence videonadzornega sistema uporabljeni ali drugače obdelani in kdo je to storil, in sicer za obdobje, ko je možno zakonsko varstvo pravice posameznika zaradi nedopustnega posredovanja ali obdelave osebnih podatkov.

Po določbah 26. člena ZVOP-1 mora izvajalec videonadzora za evidenco videonadzornega sistema vzpostaviti tudi katalog zbirke osebnih podatkov ter podatke iz kataloga zbirke osebnih podatkov skladno z določbami 27. člena ZVOP-1 posredovati nadzornemu organu za varstvo osebnih podatkov, o čemer je mogoče več prebrati na spletnih straneh Informacijskega pooblaščenca.

IZ PRAKSE INFORMACIJSKEGA POOBLAŠČENCA:

če se videonadzor ne snema, ne nastane zbirka osebnih podatkov, zato ZVOP-1 takšnega videonadzora ne ureja. Je pa upravljavec, ki se odloči za takšno obliko videonadzora, lahko podvržen odškodninski tožbi ali uvedbi kazenskega postopka. Zato Pooblaščenec priporoča, da upravljavci tudi v takšnem primeru obvestijo posameznike z obvestilom, ki vsebuje vse elemente iz 74. člena ZVOP-1.

obvestilo mora biti obešeno na viden način in trajno, torej, dokler se izvaja videonadzor; zgolj enkratno obvestilo (npr. v medijih) ni dovolj;

videonadzor za izključno osebno uporabo, družinsko življenje ali druge domače potrebe ob upoštevanju 7. člena ZVOP-1 ni podvržen določilom ZVOP-1 o videonadzoru. Kljub temu posameznik, ki bi snemal npr. sosedovo parcelo ali druge posameznike, tvega odškodninsko tožbo ali uvedbo kazenskega postopka.

Videonadzor dostopa v uradne službene oziroma poslovne prostore

Videonadzor dostopa v uradne službene oziroma poslovne prostore se skladno z določbami 75. člena ZVOP-1 lahko izvaja, če je to potrebno za varnost ljudi ali premoženja, zaradi zagotavljanja nadzora vstopa ali izstopa v ali iz službenih oziroma poslovnih prostorov ali če zaradi narave dela obstaja možnost ogrožanja zaposlenih. Odločitev sprejme pristojni funkcionar, predstojnik, direktor ali drug pristojen oziroma pooblaščen posameznik osebe javnega sektorja ali osebe zasebnega sektorja. V pisni odločitvi morajo biti obrazloženi razlogi za uvedbo videonadzora. Uvedba videonadzora se lahko določi tudi z zakonom ali s predpisom, sprejetim na njegovi podlagi.

Videonadzor se lahko izvaja le na takšen način, da se ne more izvajati niti snemanje notranjosti stanovanjskih stavb, ki nimajo vpliva na dostop do njihovih prostorov, niti snemanje vhodov v stanovanja.

O izvajanju videonadzora je potrebno pisno obvestiti vse zaposlene v osebi javnega ali zasebnega sektorja, ki opravljajo delo v nadzorovanem prostoru.

Zbirka osebnih podatkov v zvezi z nadzorom dostopa v uradne službene oziroma poslovne prostore lahko vsebuje posnetek posameznika (slika oziroma glas), datum in čas vstopa in izstopa iz prostora, lahko pa tudi osebno ime posnetega posameznika, naslov njegovega stalnega ali začasnega prebivališča, zaposlitev, številko in podatke o vrsti njegovega osebnega dokumenta ter razlogu vstopa, če se navedeni osebni podatki zbirajo poleg ali s posnetkom videonadzornega sistema.

Osebni podatki oziroma posnetki se lahko hranijo največ eno leto po nastanku, nato se zbrišejo, če zakon ne določa drugače.

IZ PRAKSE INFORMACIJSKEGA POOBLAŠČENCA

kadar želi videonadzor izvajati najemnik poslovnih prostorov, je potrebno to opredeliti v najemni pogodbi: s tem se zmanjša tudi možnost za kasnejše spore.

Videonadzor v večstanovanjskih stavbah

Videonadzor v večstanovanjski stavbi se lahko uvede le, kadar je to potrebno za varnost ljudi in premoženja, pri čemer je potrebna za uvedbo videonadzora v večstanovanjski stavbi tudi pisna privolitev solastnikov, ki imajo v lasti več kot 70 odstotkov solastniških deležev.

Z videonadzorom v večstanovanjski stavbi se lahko nadzoruje le dostop do vhodov in izhodov večstanovanjskih stavb ter njihovi skupni prostori. Prepovedano je izvajati videonadzor nad hišniškim stanovanjem ter delavnico za hišnika, z videonadzornim sistemom snemati vhode v posamezna stanovanja ter omogočiti ali izvajati sprotno ali naknadno pregledovanje posnetkov videonadzornega sistema preko interne kabelske televizije, javne kabelske televizije, interneta ali s pomočjo drugega telekomunikacijskega sredstva, ki lahko prenaša te posnetke.

IZ PRAKSE INFORMACIJSKEGA POOBLAŠČENCA:

Prepovedano je izvajati videonadzor na način, da se njegovi posnetki prenašajo v interno kabelsko televizijo.
domofon načeloma ni videonazdor.
v stavbah, kjer imajo zgolj 50 % privolitev lastnikov stanovanj po starejši zakonodaji, morajo pridobiti še razliko 20 odstotnih točk.

Videonadzor se lahko izvaja zgolj nad vhodi in večstanovanjskih zgradb in njihovih skupnih prostorov. V skladu s Stanovanjskim zakonikom dvigalo ni skupen prostor. Prepovedano je snemati vhode v posamezna stanovanja.

Videonadzor znotraj delovnih prostorov

Izvajanje videonadzora znotraj delovnih prostorov se lahko izvaja le v izjemnih primerih, kadar je to nujno potrebno za varnost ljudi ali premoženja ali za varovanje tajnih podatkov ter poslovne skrivnosti, tega namena pa ni možno doseči z milejšimi sredstvi. Videonadzor se lahko izvaja le glede tistih delov prostorov, kjer je potrebno varovati prej navedene interese.

Prepovedano je izvajati videonadzor v delovnih prostorih izven delovnega mesta, zlasti v garderobah, dvigalih in sanitarnih prostorih.

Zaposleni morajo biti pred začetkom izvajanja videonadzora znotraj delovnih prostorov vnaprej pisno obveščeni o njegovem izvajanju, poleg tega pa se mora delodajalec pred uvedbo videonadzora znotraj delovnih prostorih posvetovati z reprezentativnim sindikatom pri delodajalcu.

Na področju obrambe države, obveščevalno-varnostne dejavnosti države in varovanja tajnih podatkov, delodajalcu ni potrebno pred začetkom izvajanja videonadzora znotraj delovnih prostorov pisno obvestiti zaposlenih, prav tako pa se mu tudi ni potrebno posvetovati z reprezentativnim sindikatom.

IZ PRAKSE INFORMACIJSKEGA POOBLAŠČENCA:

zgolj obvestilo delavcem ne zadostuje, potrebno je izkazati aktivno posvetovanje z reprezentativnim sindikatom;
nameni uvedbe morajo biti nedvoumno izkazani, namenov varovanja pa ni mogoče doseči z milejšimi sredstvi.